Avtor: Bojan Ivanc funkcija: glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc

»To je veliko presenečenje ugodne narave.«

»Tega nismo mogli predvideti.«

»Dobro je tudi, da se rast cen storitev umirja.«

»Glavna težava je, da so stroški proizvodnje relativno visoki.«

»Mislim, da ne bo propadla, temveč se bo z vidika delovnih mest bistveno skrčila.«

»Lahko je to reči, v praksi pa je to veliko težje izvesti.«

»Jaz vidim kratkoročno največji izziv za Slovenijo, če bomo letos imeli nižje odhodke od planiranih.«

»Gospodarstvo meni, da bi se drugi steber lahko razvil le, če bi med drugim dvignili olajšavo.«

»Omemba TEŠ-a razdvaja politiko, stroko, prebivalstvo.«

»Izziv slovenskega gospodarstva je, da podjetja plačujejo višjo končno ceno pred DDV-jem kot drugje v Evropi.«

»Odločanje v družbi je lahko drugačno kot na ravni države.«

»Kalkulacija bo zelo zahtevna.«

»Izzivi evropske avtomobilske industrije prihajajo do nas z zamikom.«

»Tudi del te industrije se bo iz Slovenije zelo verjetno selil južneje, bodisi v Bosno bodisi v Srbijo, kjer so nekoliko nižji stroški dela. So nekako cenovno bolj konkurenčni. V Sloveniji bo lahko verjetno ostalo samo tisto, kar bo vezano nekoliko bolj na dizajn, na storitev, mogoče na hitrost.«

»Korekcija je močna predvsem pri tehnoloških delnicah, ki so v preteklosti največ pridobile. Pametnih vsebinskih razlogov, zakaj bi se ta korekcija zgodila, v danem trenutku ni videti.«

»Daje nekako zavezo, da bi želela ohraniti konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar seveda pomeni recimo zelo plemenit cilj. Ampak v praksi pa seveda pomeni predvsem to, kako drago oziroma kako zanesljiva bo oskrba z energenti in surovinami za evropsko industrijo.«

»S tega vidika, da bi nekako Evropa skušala še vedno ohraniti neko cenovno konkurenčnost pri proizvodnji in tukaj bo mogoče nek začasen kompromis verjetno prisoten. Vseeno pa nekega močnega zasuka pri teh politikah vlaganja v to zeleno transformacijo vseeno ne pričakujemo.«

»Daje nekako zavezo, da bi želela ohraniti konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar seveda pomeni recimo zelo plemenit cilj. Ampak v praksi pa seveda pomeni predvsem to, kako drago oziroma kako zanesljiva bo oskrba z energenti in surovinami za evropsko industrijo.«

»S tega vidika, da bi nekako Evropa skušala še vedno ohraniti neko cenovno konkurenčnost pri proizvodnji in tukaj bo mogoče nek začasen kompromis verjetno prisoten. Vseeno pa nekega močnega zasuka pri teh politikah vlaganja v to zeleno transformacijo vseeno ne pričakujemo.«

»To je razvidno tudi v kitajskih izvoznih podatkih, ki za junij nakazujejo najvišjo rast izvoza v zadnjih 15 mesecih. Del rasti tako pripisujemo večjemu povpraševanju evropskih in ameriških kupcev po cenovno ugodnem kitajskem blagu.«

»Ta se postopoma izboljšuje, vendar vpliva na manjši in dražji ladijski promet.«

»Spremenljivost veleprodajnih cen energentov je bila leta 2023 manjša, kar pomeni, da so bili dobički pri trgovanju nižji. Na drugi strani je precej bolje posloval del energetike, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije, saj so prodajne cene za leto 2023 v pomembni meri zaklenili že v letu 2022, medtem ko so bili stroškovni in vremenski pogoji za proizvodnjo v letu 2023 precej boljši kot v letu 2022.«

»Zdaj je še čas.«

»Bodo šli v smeri razbremenitve dela in spodbujanja gospodarstva.«

»Pričakovali smo, da se bo gospodarska klima v aprilu povečala za eno točko, pa je dejansko za eno točko upadla.«

»To pomeni, da se nova naročila znižujejo, še niso začela rasti, kar poslabšuje obete o dinamiki v prihodnjih mesecih.«

»Predvsem zaradi učinka predhodnih zakupov cen energentov, v preteklem letu pa nekoliko višjih cenah. Zaradi nekoliko višjih vhodnih stroškov se je povpraševanje v Sloveniji nekoliko zmanjšalo.«